Jakmèl, ki se kapital depatman Sidès Ayiti, se yon vil kotyè ki gen anpil valè kiltirèl, atistik ak touris. Malgre tout potansyèl ekonomik li genyen, vil la ap fè fas ak anpil difikilte pou jwenn enèji, sa ki afekte tout sektè yo (fanmi, biznis, sèvis piblik, atizan, touris, elatriye).

Eta aktyèl rezèv elektrisite a

Elektrisite d Ayiti (EDH) bay sèvis elektrisite a Jakmèl de fason iregilye, ak yon kantite èdtan limyè ki limite anpil, ant 4 a 8 èd tan 6 pa jou, epi li pa estab ditou.

Jakmèl pa gen okenn santral elektrik endepandan ki ka reponn ak bezwen lokal yo. Vil la depann de santral Marigo (epi pafwa Pòtoprens atravè kèk koneksyon frajil), sa ki pa garanti kontinite sèvis la.

Anpil fanmi ak biznis sèvi ak jeneratris ki mache ak dyezèl, ki chè, polyan epi ki pa dirab.

Gen kèk inisyativ solè, ki soti bò kote ONG oswa moun prive, men yo toujou piti, e pa gen okenn sipò sistematik ni kad regilasyon ki soti nan Leta.

woblèm prensipal yo se :

  • Rezo a demode, pòs transfòmasyon yo defektye, pa gen antretyen regilye.
  • Pwovizyon gaz la souvan konn entèwonp, sa ki afekte jeneratris yo.
  • Pri pou pwodui epi konsome enèji a (kit pa jeneratris, kit pa panèl solè endividyèl) twò wo pou majorite popilasyon an.
  • Koupi kouran regilye afekte ekonomi lokal la, lekòl (san elektrisite), sant sante (san bon ekipman), epi sekirite piblik (pa gen limyè).

Potansyèl ak pespektiv

Enèji solè
Gen anpil solèy pandan tout ane a, sa ki bay bon opòtinite pou pase nan solè, ni pou kominote, ni pou minisipalite a.

  • Mikwo-rezo kominotè : Gen opòtinite pou devlope ti sistèm endepandan pou katye oswa enstitisyon.
  • Idwo-elektrisite : Gen kèk rivyè nan zòn nan ki ka sèvi pou fè ti plant idwo-elektrik.
  • Gen òganizasyon imanitè ak teknik ki ka ede mete sou pye yon pwogram enèji ki dirab ak enklizif. Rekòmandasyon
  1. Fòk gen yon plan komin oswa depatman pou aksè ak enèji pwòp.
  2. Patènarya piblik-prive : Ankouraje envestisman nan enèji renouvlab ak ankadreman ki bay avantaj.
  3. Pwogram sibvansyon solè : Kreye yon fon pou ede fanmi ak enstitisyon achte pano solè.
  4. Fòmasyon teknik lokal : Bati kapasite moun lokal yo nan enèji renouvlab (antretyen, enstalasyon, jere).
  5. Soutyen pou enfrastrikti esansyèl : Bay priyorite pou elektrifye lekòl, sant sante ak mache yo.

By Centre à la UNE

Centre à la UNE se yon miltimedya sou entènèt ki te fonde 9 jiyè 2020. Li espesyalize nan bay nouvèl nan lang kreyòl, yon angajman ki reflete vizyon fondatè yo pou fè enfòmasyon pi aksesib pou kominote kreyòlofòn yo. Medya a genyen yon misyon pou enfòme, sansibilize, epi angaje moun sou sijè enpòtan nan sosyete a. Miltimedya sa a prezante atik, analiz, ak editoryal sou diferan domèn tankou dwa moun, politik, ak sosyete. Chak jou, editoryal li yo adrese pwoblèm enpòtan, souvan ak referans ak sitasyon otè ki enspire refleksyon pwofon sou kondisyon jèn Ayisyen yo ak sitiyasyon sosyo-politik Ayiti. Kòm yon medya angaje, li gen yon apwòch edikatif epi li chache ankouraje konsyans ak refleksyon nan mitan lektè li yo. Jounal sa a se tou yon espas pou kreyativite kote li prevwa pou ajoute caricatures k ap ilistre nouvèl oswa evennman k ap pase yo. Centre à la UNE se yon referans pou moun ki vle rete enfòme nan lang yo pi byen konprann. Nouvèl nou yo kredib e verifye ak yon rezo jèn jounalis profesyonèl e konpetan. Ou ka kontakte nou nan: journalcentrealaune@gmail.com e +549 351 262 7841